januar 5, 2020

Komunikacija, ki zbližije (TedXPlanina)

Čeprav si veliko ljudi ne priznava svoje ranljivosti in celo beži pred njo, pa je le ta, hočemo ali nočemo, pomemben del naših življenj. Osnova biti človek v pravem pomenu besede je tudi biti ranljiv.

Če bežimo pred lastno ranljivostjo, ker nam je tako trenutno lažje, s tem izgubljamo svojo živost. Veliko ljudi si potem, ko izgubi lastno pristnost/živost, poskuša živost življenja vzpostaviti z občutki, ki se porodijo ob nakupu/posesti različnih materialnih dobrin, ob ekskluzivnih izkušnjah, doživetjih. Toda naj bo zunanje doživetje še tako bogato, se ne bo moglo istovetiti z doživetjem enake izkušnje življenja, kadar smo v neposrednem stiku s svojo ranljivostjo. Namesto, da bi jo tajili, se učimo živeti z njo oz. skozi njo.

Zavedam se in priznavam, da to ni preprosta naloga v svetu, ki nas obdaja. V svetu, kjer še vedno šteje za ideal nerealno prikazovanje življenja brez težav (idealna družina je družina brez težav, poslovni uspeh, sem vedno dobre volje in nasmejan,…), je živeti svojo ranljivost, nekaj kar se učimo vse življenje.

In ko živimo z roko v roki s svojo ranljivostjo, se vsakodnevno zavedamo pomembnosti pristne povezanosti z drugimi. Da smo jim pomembni, taki kot smo in ne taki kot naj bi bili po družbenih merilih. Zavedamo se, da je pomembno tudi drugim, da so sprejeti taki kot so.

V prispevku s katerim sem sodelovala na TedXPlanina govorim na preprost način o desetih usmeritvah. Če jih uporabljamo, nam pomagajo živeti povezano drug z drugim, ne da bi se odpovedali svoji pristnosti in s tem živosti.

Vabljeni k ogledu prispevka.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.